Misija: osvajanje Francije s kolesom

Tour de Fance je najelitnejša in najbolj znana cesta kolesarska dirka na svetu, ki poteka vsako leto mesecu juliju. Kolesarje čaka 21 etap, tri tedne vožnje in 3.500 kilometrov po Franciji (z občasnim prečkanjem meja) z zaključkom v Parizu. Letos je bila na sporedu že 104. izvedba tega legendarnega tekmovanja.

Rumena, zelena, pikčasta ali bela, to je zdaj vprašanje!

Zagotovo si že slišal, da ima najboljši kolesar na dirki oblečeno rumeno majico. Poleg te pa je na Touru mogoče videti še zeleno, pikčasto in belo. Kakšen je njihov pomen, preberi spodaj. 

Rumena majica – pripada vodilnemu kolesarju, ki ima najboljši čas celotne dirke, skupaj z bonusi in kazenskimi pribitki.

Zelena majica – oblečeno ima kolesar, ki je zbral največ točk z zmagami v posameznih (ravninskih) etapah in na posebno določenih mestih znotraj etap.

Pikčasta majica – nadene si jo najboljši hribolazec Toura, torej tisti, ki na dirki najhitreje prevozi vzpone.

Bela majica – nosi jo najboljši mladi kolesar, ki mora biti 1. januarja na leto dirke star manj kot 25 let. 

Prvič je cilj osvojila le tretjina tekmovalcev

Danes je od prve dirke Tour de France minilo že 114 let (med obema vojnama je ni bilo). Če misliš, da je bila takrat ta kolesarska preizkušnja za tekmovalce veliko lažja, se motiš. V 19 dneh so morali kolesarji prevoziti 2.500 kilometrov, kar je bilo za mnoge prevelik izziv. Cilj je na prvi tekmi osvojila le tretjina. Zato ni čudno, da Tour de France še danes velja za eno najtežjih kolesarskih preizkušenj v svetovnem merilu

Dirka presežkov

Kot lahko sklepaš že iz zgornjih številk, je Tour de France dogodek presežkov. In tako je že od samega začetka. Dirko so organizirali v uredništvu športnega časopisa L'Auto, da bi si povečali prodajo pred takrat vodilnim športnim časnikom Le Vélo. Rezultat? Dirka je L'Autu prinesla podvojeno naklado, Le Vélo pa je leto kasneje nehal izhajat.

Z vsakoletnimi ponovitvami je francoska etapna dirka postala želja in cilj kolesarskih odvisnežev. Že pogled na listo zmagovalcev ti pove, da je osvojitev krone Toura nekaj, kar te z lahkoto zasvoji. Živ dokaz, da je temu tako, je najbolj znan in najbolj razvpit zmagovalec vseh časov, Lance Armstong. Osvojil je rekordnih sedem zmag, dokler mu jih ni Mednarodna kolesarska zveza odvzela zaradi dopinga. Tako je Tour ostal brez zmagovalca med leti 1999 in 2005. 

Drugi tekmovalci z več zmagami:

  • Philippe Thys, Belgija – 3 zmage,
  • Louion Bobet, Francija – 3 zmage,
  • Gref LeMond, ZDA – 3 zmage,
  • Chris Froome, Velika Britanija (letošnji zmagovalec) – 4 zmage,
  • Jacques Anquetil, Francija – 5 zmag,
  • Eddy Merckx, Belgija – 5 zmag,
  • Brenard Hinault, Francija – 5 zmag,
  • Miguel Induráin, Španija – 5 zmag.

Prelazi in druge nevarnosti na poti

Pot pelje kolesarski trop tudi čez številne prelaze, ki navadno na poti do cilja odločijo zmago. Med najbolj znanimi prelazi so Tourmalet, L'Alpe d'Huez in Galibier, kjer je letos potekala 17. etapa, katere zmagovalec je bil naš, slovenski predstavnik Primož Rogljič. A taki vzponi kljub predanosti cilju, telesni pripravljenosti in obilici motivacije ne prizanašajo. V najboljšem primeru z odstopom, v najslabšem tudi s smrtnim izidom. Poganjanje kolesa na 2.645 metrov visok Galibier je svojevrsten podvig, a spust ni zato nič manj zahteven. Naj ti povemo, da se je veliko smrtnih nesreč na Touru zgodilo ravno pri spustih zaradi zdrsov v prepad.

Slovenci na Tour De France

Ali veš, da je bilo med tekmovalci za osvojitev Toura že lepo število Slovencev? Med prvimi, ki so se pomerili v vožnji s kolesom čez Francijo, so bili: Primož Čerin, Jure Pavlič, Martin Hvastija, Gorazd Štangelj in Matej Mugerli. Prvi Slovenec, ki se lahko pohvali z uvrstitvijo med najboljšo deseterico, je bil Tadej Valjavec. Njegov rezultat pa je 2012 izboljšal Jani Brajkovič, ki je v Pariz pripeljal kot deveti. Letošnjega uspeha Primoža Rogliča pa verjetno ne rabimo več ponavljati, kajne?